Na faalauiloa e le Malo le Infrastructure Acceleration Fund (IAF) ia Iuni 2021. O se fesoasoani tupe e tusa lea ma le $1 piliona e lagolagoina atinae tetele e fou po o galuega faafou tetele – e pei o auala, suavai tafatolu ma le puleaina o lologa – ina ia faagaioia ai le fau o fale fou i nofoaga o sili ona moomia tele ai.

E faafoe e Kāinga Ora le IAF, ma ua fuafuaina mo le faateleina o fale e maua e auala atu i le faatupeina o atinae tetele sili ona moomia mo atinae.

Ua tapunia nei talosaga mo le IAF.

Vaevaega o le fesoasoani tupe IAF

E tau mai i le taimi nei, o le $926.7 miliona o le fesoasoani tupe IAF ua uma na faamatuu atu i poloketi atinae tetele i taulaga ma aai e 28 i Niu Sila. O se taumafaiga fai faatasi, ma e iai le faamoemoe o atinae o faatupeina e le IAF o le a faagaioia ai le maua o fale fou e 30,000 i le 35,000 mo Tagatanuu Niu Sila mo le isi 10 i le 15 tausaga.

Rotorua

Ōmokoroa

Ōtaki

Maraenui

Kaikōura

Gisborne

New Plymouth

Lower Hutt

Nelson

Lake Hāwea

Hastings

Rangiora

Ngāruawāhia

Motueka

Whanganui

Hamilton

Aukilani (Mt Albert)

Tauranga (Tauriko West)

Tauranga (Te Papa Peninsula)

Kalaiesetete

Kawakawa

Kaikohe

Westport

Upper Hutt

Aukilani (Ōrākei)

Waipukurau

Hokitika

Pahiatua

Whangārei

E tele itumalo o faatupe e le IAF poloketi atinae tetele, e aofia ai taulaga tetele ma nofoaga laiti e moomia tele ai fale. Faitau i le vaevaega o poloketi o faatupeina e le IAF mo itumalo taitasi.

Na faapefea ona filifilia poloketi mo fesoasoani tupe? 

Na faalauiloa e le Malo le IAF o se fesoasoani tupe mo atinae tetele ia Iuni 2021. Na matuai talisapaia e pulega faaitumalo, au fai atinae faufale ma iwi, ma e silia ma le 200 talosaga na tuuina mai i le uluai vaitaimi o faagasolo ai Tauofoga Tulaga o fia Aiaina.

O le uma ai o se vailiiliga, na valaaulia ai au fai talosaga e silia ma le 80 e tuuina mai tali auiliili o le Request for Proposal (RFP) a o lei mavae Tesema 2021.

O Aperila 2022, na valaaulia ai le 35 o talosaga e faaulufale se talosaga i le vaega mulimuli, ma na moomia ai le filigā e tatau ai ma feutagaiga tau pisinisi.

Na faatautaia e Kāinga Ora le faagaioia o le vailiiliina o talosaga ma na aofia ai ma fautuaga mai matagaluega a le Malo, ma o le faaiuga mulimuli o tulaga tau fesoasoani tupe na taatia atu i Minisita o Fale ma le Minisita o Tupe. 

Na faatusatusa fuafuaga faatalosagaina i faavasegana autu na saunia e le Kapeneta:

  • Taunuuga faamoemoeina mo fale (40%): afai e taunuu le Fuafuaga na faatalosagaina, e faapefea ona fesoasoani i taunuuga faamoemoeina mo fale e tusa ma auga tonu o le IAF?
  • Aafiaga o fesoasoani tupe (20%): o le ā se aogā o le fesoasoani tupe lea i le faalauteleina o atinae tetele ma le atinaega o fale?
  • Tupe alu ma tausoa le faatupega (20%): aogā o le tau o le Fuafuaga na faatalosagaina ma e faamata o sa‘o le aofaiga o totogi e tagata uma?
  • Tomai ma le lava tapena (20%): afai e talia se fesoasoani tupe, o le ā se mautinoa o le faataunuuina ai o se poloketi, ma le vave e faataunuu ai?

E iai le faamoemoe e tatau i le tagata e ona le fanua ona totogi se vaega talafeagai, ma faaaoga fesoasoani tupe mai pulega faalotoifale ma isi e faataunuu ai atinaega of fale.  

Faasilasilaga ofisa faasalalau ma faasalalauga a le Malo lata mai

Fesili masani

O ai tonu e faataunuuina atinae tetele ma le fauina o fale?

O tulaga masani le faamatuu sa‘o o fesoasoani tupe i pulega faalotoifale, ma o pulega nei e nafa ma le faataunuuina o atinae tetele o faatupeina i le IAF. E galulue faapaaga ai pulega faalotoifale ma au fai atinae faufale ma iwi, ma o i latou nei e fauina fale.

Ua fuafuaina le IAF e fesoasoani i pulega faalotoifale, iwi ma au fai atinae faufale ia sao atu mai le laasaga muamua – faatupega o atinae tetele. E iai galuega e tatau ona faataunuu muamua e pei o paipa ma auala a o lei fauina fale. 

E amata afea galuega atinae tetele?

O le amataga lea o le tau amata faatino o le IAF, ma e faalagolago taimi faatulagaina i le telē o atinae tetele e tatau na faatino.  E vaavaai ma tulimatai lelei e le Kāinga Ora tulaga ua laasia e poloketi taitasi i le vaitaimi atoa o faataunuu ai, ina ia mautinoa le ausia o suiga tetele ma taunuuga na faamoemoe i ai.

E faamatuu atu fesoasoani tupe mo poloketi atinae tetele i le ausia ai o suiga tetele autu.  

O a ituaiga fale o le a maua mai ai?

E iai le faamoemoe o atinae tetele o faatupeina e le IAF e tino mai ai le tele o atinae fale eseese i Aotearoa atoa, e aofia ai le toe faaaoga o fanua sa atiae muamua ma fanua e lei faaaogaina muamua mo ituaiga fale eseese. O taunuuga o faamoemoe i ai e aofia ai le maua o fale e gafatia na totogi, fale mo fefaatauaiga faamaketi, ma fale a le malo.   

O tatala lava avanoa e tuuina atu ai sa‘u talosaga mo se IAF?

Ua tapunia nei talosaga mo le IAF. Na valaaulia pulega faaitumalo, fai atinae faufale ma iwi e tuuina mai talosaga.

Nisi faamatalaga

Uma na faafou le itulau: 29 February 2024