Na faavae e le Malo le Housing Innovation Fund (HIF) i le 2003 e faatuputeleina ai le malosi o isi faalapotopotoga o saunia fale mo tagata lautele i Niu Sila.

O le aogā o le HIF, e mafai ai e matātā o saunia fale mo tagata e maualalo tupe maua ona faatea se faaunegatupe po o le faia o tuutuuga e faaee i luga atu o se fesoasoani tupe mo le faamoemoe e saunia fale mo tagata e maualalo tupe maua.

E tusa ma se polokalame na faia i le 2010 na suia ai le faapolokalameina o fale mo tagata e maualalo tupe maua, na tuuina atu ai e le Malo le matafaioi mo le saunia o fale mo tagata e maualalo tupe maua i le Social Housing Unit ma taofia ai le tuuina atu o faaunegatupe i lalo o le HIF.

O ā suiga e fesootai i le faamagalo o se faaunegatupe ma tuutuuga e faaee i luga atu o se fesoasoani faameaalofa?

E ui e le o toe tuuina atu ni faaunegatupe fou mai le Housing Innovation Fund, na faailoa e le Malo suiga e mafai ai e tagata ona maua fesoasoani tupe mai le HIF na faamagalo faaunegatupe ua faatea po o fesoasoani faameaalofa na faaee i ai ma tuutuuga, mo le faamoemoe e saunia fale fou mo tagata e maualalo tupe maua.

O suiga nei e mafai ai foi e le Kāinga Ora ona tuuitiitia aotelega o le puipuiga (faamuamua) e fesootai i le faatea o faaunegatupe ma tuutuuga e faaee atu i luga o fesoasoani faameaalofa e auala atu i le Housing Innovation Fund.

O le faamoemoe o suiga o fuafuaina le aveesea o nisi o mea o noatia ai le faaaoga o tupe e faalapotopotoga o saunia fale mo tagata e maualalo tupe maua, ma ia mafai ona faaaoga tupe faavae e faatupe ai le fau o fale fou mo tagata e maualalo tupe maua.

O afea e faamamaluina ai suiga?

Ua mafai nei loa e faalapotopotoga ona amata fai o se talosaga. O soo se suiga e faatea ai se faaunegatupe po o se tuutuuga na faaee atu i luga o se fesoasoani faameaalofa o le a faamamalu mai le aso na aloaia ai se fefaatauaiga mo le faatinoga o se poloketi ua fuafuaina e faaaoga i ai tupe faavae.

O ā faatulagana e agavaa ai ma e faapefea ona faia e se faalapotopotoga se talosaga?

E moomia e faalapotopotoga le faamauina o le maua ai o se fesoasoani tupe na maua atu mai le Housing Innovation Fund, e mafai ai ona agavaa.

O ai le faalapotopotoga e faamaonia tulaga e agavaa ai?

O le matafaioi a Kāinga Ora le faatautaia o suiga nei, faagaioia talosaga ma suesueina tulaga e agavaa ai. E iloilo e Kāinga Ora talosaga taitasi, ma talia aafiaga o faaiuga ua fai, ma faia le faaiuga mulimuli o tulaga e suia ai faatulagana tau puipuiga o le HIF.

Manatua o le pule faitalia e suia ai ni faatulagana e tumau lea i le Kāinga Ora.

O le ā le aofaiga faamuamua?

E 1.2 le telē o le aofaiga o tulaga tau puipuiga (e ta‘ua foi o le “aofaiga faamuamua”) mai le uluai aofaiga o le faaunegatupe na faatea. E mafai ona tuuitiitia i le 1.2 le telē o le aitalafu e lei totogia.

E mafai ona faamagalo faaunegatupe faavaitaimi?

Leai. E le o aofia faaunegatupe faavaitaimi i suiga nei.

E iai ni tulaga e totogi ai lafoga pe afai e faamanuiaina la matou talosaga?

Afai ua faamanuiaina le tou talosaga, e iai tulaga e noatia ai le totogi o le GST mo le atinaega o fale i se taimi lata mai nai lo se vaitaimi na mafaufauina.

Mo nisi faamatalaga, imeli le legacymanager@kaingaora.govt.nz po o le tagai i le tafailagi e iloa ai faatulagana e agavaa ai ma pepa talosaga.

Agavaa ma pepa talosaga

Uma na faafou le itulau: 21 December 2023