Faamagalo le Suspensory Loans and Grants na tuuina atu i lalo o le Housing Innovation Fund
Na faavae e le Malo le Housing Innovation Fund (HIF) i le 2003 e faatuputeleina ai le malosi o isi faalapotopotoga o saunia fale mo tagata lautele i Niu Sila.
O le aogā o le HIF, e mafai ai e matātā o saunia fale mo tagata e maualalo tupe maua ona faatea se faaunegatupe po o le faia o tuutuuga e faaee i luga atu o se fesoasoani tupe mo le faamoemoe e saunia fale mo tagata e maualalo tupe maua.
E tusa ma se polokalame na faia i le 2010 na suia ai le faapolokalameina o fale mo tagata e maualalo tupe maua, na tuuina atu ai e le Malo le matafaioi mo le saunia o fale mo tagata e maualalo tupe maua i le Social Housing Unit ma taofia ai le tuuina atu o faaunegatupe i lalo o le HIF.
O ā suiga e fesootai i le faamagalo o se faaunegatupe ma tuutuuga e faaee i luga atu o se fesoasoani faameaalofa?
E ui e le o toe tuuina atu ni faaunegatupe fou mai le Housing Innovation Fund, na faailoa e le Malo suiga e mafai ai e tagata ona maua fesoasoani tupe mai le HIF na faamagalo faaunegatupe ua faatea po o fesoasoani faameaalofa na faaee i ai ma tuutuuga, mo le faamoemoe e saunia fale fou mo tagata e maualalo tupe maua.
O suiga nei e mafai ai foi e le Kāinga Ora ona tuuitiitia aotelega o le puipuiga (faamuamua) e fesootai i le faatea o faaunegatupe ma tuutuuga e faaee atu i luga o fesoasoani faameaalofa e auala atu i le Housing Innovation Fund.
O le faamoemoe o suiga o fuafuaina le aveesea o nisi o mea o noatia ai le faaaoga o tupe e faalapotopotoga o saunia fale mo tagata e maualalo tupe maua, ma ia mafai ona faaaoga tupe faavae e faatupe ai le fau o fale fou mo tagata e maualalo tupe maua.
O afea e faamamaluina ai suiga?
Ua mafai nei loa e faalapotopotoga ona amata fai o se talosaga. O soo se suiga e faatea ai se faaunegatupe po o se tuutuuga na faaee atu i luga o se fesoasoani faameaalofa o le a faamamalu mai le aso na aloaia ai se fefaatauaiga mo le faatinoga o se poloketi ua fuafuaina e faaaoga i ai tupe faavae.
O ā faatulagana e agavaa ai ma e faapefea ona faia e se faalapotopotoga se talosaga?
E moomia e faalapotopotoga le faamauina o le maua ai o se fesoasoani tupe na maua atu mai le Housing Innovation Fund, e mafai ai ona agavaa.
O ai le faalapotopotoga e faamaonia tulaga e agavaa ai?
O le matafaioi a Kāinga Ora le faatautaia o suiga nei, faagaioia talosaga ma suesueina tulaga e agavaa ai. E iloilo e Kāinga Ora talosaga taitasi, ma talia aafiaga o faaiuga ua fai, ma faia le faaiuga mulimuli o tulaga e suia ai faatulagana tau puipuiga o le HIF.
Manatua o le pule faitalia e suia ai ni faatulagana e tumau lea i le Kāinga Ora.
O le ā le aofaiga faamuamua?
E 1.2 le telē o le aofaiga o tulaga tau puipuiga (e ta‘ua foi o le “aofaiga faamuamua”) mai le uluai aofaiga o le faaunegatupe na faatea. E mafai ona tuuitiitia i le 1.2 le telē o le aitalafu e lei totogia.
E mafai ona faamagalo faaunegatupe faavaitaimi?
Leai. E le o aofia faaunegatupe faavaitaimi i suiga nei.
E iai ni tulaga e totogi ai lafoga pe afai e faamanuiaina la matou talosaga?
Afai ua faamanuiaina le tou talosaga, e iai tulaga e noatia ai le totogi o le GST mo le atinaega o fale i se taimi lata mai nai lo se vaitaimi na mafaufauina.
Mo nisi faamatalaga, imeli le legacymanager@kaingaora.govt.nz po o le tagai i le tafailagi e iloa ai faatulagana e agavaa ai ma pepa talosaga.
Agavaa ma pepa talosaga
Afai o outou o se faalapotopotoga ma ua uma na tuuina atu se fesoasoani tupe e auala atu i le Housing Innovation Fund, e iai tulaga e ono agavaa ai e faatea se faaunegatupe e lei uma na totogi po o le faamagalo e le Kāinga Ora i luga o tuutuuga na faaee atu.
E faalagolago le agavaa ai, i luga o faatulagana e tatau ona ausia uma o tusia i lalo ma e tatau ona fesootai lau talosaga ma se poloketi fou mo fale. Maioio lelei na iloilo le lisi o faatulagana e agavaa ai ma faamaoniga o moomia e faamae‘a lelei ai vaega uma o moomia o le pepa talosaga.
O tulaga nei e moomia, e agavaa ai: |
Faamatalaga ma taiala |
E le o se faalapotopotoga e maua tupe mamā |
E le o se faalapotopotoga e maua tupe maua ma e faaaoga soo se tupe mamā mo galuega faameaalofa. E faatumauina le aofia i le pepa faamaonia faaletulafono tausi mavaega o le avea ai ma faalapotopotoga e le maua tupe mamā. |
Gafatia tulaga tau tupe |
E fua le gafatia o tulaga tau tupe i tupe mamā ma faiga tutusa. E tatau ona tuuina mai la outou faamatalaga o suetusi na suesueina talu ai. |
Malosi faiga faavae e pulea lelei ai |
E tatau ona iai faiga faavae e pulea lelei ai, ma faiga masani. E aofia ai le:
|
Tulaga tauleleia o fale e lelei ma manaia i le nofo ma le gafatia ona totogi |
E tatau na tuuina mai se maliega autasi a la outou faalapotopotoga (po o se faamaumauga e tai tutusa i ai) o lo o folasia ai galuega autu mo fale ua autasi i ai. |
Saunia fuafuaga e faatuputeleina ai |
E tatau i la outou faalapotopotoga ona faailoa mai se poloketi mo fale e taulai i le faatuputeleina o fale mo tagata e maualalo tupe maua, ma e tatau ona faaaofia le tulaga lea i le tou talosaga na tuuina mai. E tatau ona faamaonia i fuafuaga e faatuputeleina ai ma tulaga tau tupe le gafatia e le tou faalapotopotoga ona faatupe mea ua faatuputeleina. E tatau ona gafatia i le maliega autasi le faatuputeleina ai e tusa ma faamatalaga sueina faasuetusi. |
Iloa le aogā o mea o faaalu ai tupe |
E tatau na faaaoga soo se tupe faavae mo le faatuputeleina o fale mo tagata e maualalo tupe maua. |
Faaauau le saunia o fale mo tagata lautele ma fale e gafatia ona totogi |
E tatau ona tusia i le pepa faamaonia faaletulafono tausi mavaega po o isi faamaumauga le faaauau ai ona saunia e le tou faalapotopotoga o fale mo tagata e maualalo tupe maua po o fale e gafatia ona totogi. |
Saunia fale o se vaega o la outou auaunaga autu |
E le fesiligia le tou tulaga o le saunia o fale, faatusa i isi faalapotopotoga o saunia fale ona o se vaega na faagaioia mai isi auaunaga o ofoina atu i tagata. E faamaonia i luga o talaaga tau faamaumauga o le saunia o fale po o le manino i le pepa faamaonia faaletulafono tausi mavaega po o isi faamaumauga o avea ma faavae. |
Auala e faia ai se talosaga
E moomia le tuuina mai o se kopi o le pepa talosaga [PDF, 57 KB] faatasi ma faamaoniga o tusia i lalo e lagolagoina le talosaga:
- se kopi o le pepa faamaonia faaletulafono tausi mavaega po o se faamaumauga ua avea ma faavae e tai tutusa e iloa ai o lo o faaauau ona avea ai ma faalapotopotoga e le maua tupe mamā
- se kopi o faamatalaga sueina faasuetusi na faia talu ai
- faamatalaga auiliili o le poloketi ua fuafuaina
- se kopi o se tauofoga na avatu e se faalapotopotoga nonogatupe.
Imeli le pepa talosaga faatasi ma faamatalaga e lagolagoina ai i le legacymanager@kaingaora.govt.nz. E tatau na tuuina mai faamatalaga uma i faiga faatekonolosi.
Afai ua faamanuiaina le tou talosaga, o lona uiga e iai tulaga e noatia ai le totogi o le GST mo le atinaega o fale i se taimi lata mai nai lo se vaitaimi na mafaufauina.
O le pule faitalia e suia ai ni faatulagana e tumau lea i le Kāinga Ora.
Uma na faafou le itulau: 21 December 2023